Še naprej bomo našo razlago o tem, kako skupinskih tožb delo s kratkim pregledom pravne zgodovine skupinske tožbe.
Pravna zgodovina skupinskih tožb
Civilno pravo v Združenih državah, temelji na običajnem pravu. Običajno pravo - v nasprotju s kazenskim pravom ali ustavnega prava - ki je utemeljena na precedens, odločitve, ki jih sodniki v podobnih primerih. Sodobni skupinskih tožb so se rodili iz običajnega prava tradicijo v Angliji, ki segajo do srednjega veka.
Pisni zapisi segajo že leta 1125 kažejo dobro uveljavljene slovenske pravni običaj, ki je omogočila veliko skupino vaščanov do izberejo tri ali štiri predstavnike vložiti nobene pritožbe na sodišču [vir: Spence]. Te tako imenovane reprezentativne tožbe vztrajala ves slovenski zgodovini in v kolonialni Ameriki.
Druga pravna hand-me-down iz Anglije je bila ločitev med sodišč in kapitalskih sodišč (imenovan tudi Chancery sodišča). Pravo sodišča rešujejo spore, ki temelji na kodificiranih zakoni (predpisi in kipi) in običajnega prava (sodni precedens), medtem ko kapitalski sodišča oprla na sodnik je " dobri veri in dobre vesti " najti sredstva, če zakon ne bi [vir: Bouvier]. Ta delitev med sodišč in lastniških sodišča vztrajal pri zgodnji Ameriki, pri čemer je večina reprezentativnih akcijske obleke poskusili lastniškega sodišču.
Problem z lastniškim sodišča je, da ugotovi nobenega standardnega postopka za preizkušanje in presojanje tako velike primere. Največji polemiko je bilo, ali so vse stranke v reprezentativnem primeru, tudi " odsoten " stranke, ki ni podpisal svoje ime na tožbo, je bilo vezano na odločitev. Postopoma, delniški sodišča začela kodifikacijo svoje postopke za zastopniških tožbah. Leta 1842 je vrhovno sodišče izdalo zvezne Lastniški Pravila, ki so vključene v pravilo, da odsotne stranke z reprezentativnimi odločitve niso vezani in lahko mount svoje obleke [vir: Spence].
Leta 1937 je vrhovno sodišče sprejel Pravilnik o pravdnem postopku, ki je veliko bolj podroben niz navodil dvorani, ki v bistvu izbrisanih ločitev med sodišč in kapitalskih sodišč. Pravilo 23 neposredno obravnavala vprašanje skupinskih tožb, vendar ni poravnavo argument nad odsotnih os
