Po vojni, da se zagotovi, da ni moglo biti nacist vrnitev na oblast, so zaveznice potekala ali odstranijo nemških zunanjih sredstev, da se prepreči njihovo vrnitev nemškega lastništva ali nadzor. Je bil tudi načrt, da skrbijo za nacističnih žrtev, ki so potrebni pomoči. Sporazum Paris od leta 1946 pod pogojem, da nedenarno zlato, ki so jih zavezniki v Nemčiji in dodatnih 25 milijonov $ iz izkupička od likvidacije nemških sredstva v nevtralnih državah bi se prenesla na Medvladnega odbora o beguncih izterjati.
1946 Allied-Swiss Washington Accord je potekal v Združenih državah, Veliki Britaniji in Franciji. Švica je bila povabljena, da razpravljajo o vprašanjih, kot posledica sporazuma v Parizu. V skladu s sporazumom o Washington, švicarski pogajalci dogovorili za prenos približno 250 milijonov švicarskih frankov (58,1 milijona $) zlata v (TGC) denarne bazen zlata tristranskega Gold Komisije. V zameno, po Eizenstat, Združene države Amerike, Združeno kraljestvo in francoske vlade dogovorile, da quot &; opustijo v njihovem imenu in njihovimi emisijskimi bankami vse zahtevke proti vladi Švice in Swiss National Bank v zvezi z zlatom, pridobljenega iz Nemčije, ki jih Švica ".
Priznane terjatve bazenu monetarnega zlata močno presegla znesek denarnega zlata dejansko izterjati. Torej TGC vzpostavila proporcionalni prerazporeditve sistem, ki je ugotovila, da bi vsaka država prejme približno 65 odstotkov svoje priznane terjatve.
Problem mirujočih računih in heirless sredstev, ki niso bila neposredno obravnavana v sporazumu o Washington. Vodja švicarske delegacije storila država, kljub temu, da je njegova vlada bi " preuči z naklonjenostjo " možnosti za dajanje na voljo za " relief in rehabilitacija " Izkupiček premoženja najti v Švici, ki je pripadal (nacistična) žrtev. . . ki so umrli brez dedičev. " Čeprav je bil sprejet noben ukrep do leta 1962, ko je švicarski zvezni Odlok morale banke, odvetniške pisarne, skrbniki in druge glavnik skozi evidenc odkriti mirujočih računih, ki pripadajo tujim ali o
