Discovery znanje
/ Knowledge Discovery >> Discovery znanje >> znanost >> angleški >> slavni znanstveniki >> fiziki >>

Kroemer, Herbert

Herbert Kroemer
Herbert Kroemer

Kroemer, Herbert (1928-), ki je Germanborn ameriški fizik, dobil delež Nobelove nagrade 2000 za fiziko za svoje delo na nekaterih vrstah elektronskih naprav. Kroemer delili nagrado z Rusko fizik Zhores Ivanovič Alferov in ameriški električni inženir Jack KILBY.

Kroemer je bil rojen v Weimarju v Nemčiji, leta 1928 je prejel doktorat diploma iz teoretične fizike leta 1952 na Univerzi v Göttingenu v takratnem Zahodna Nemčija. Delal je v številnih raziskovalnih laboratorijev v Zahodni Nemčiji in Združenih državah Amerike. Ameriški labs vključeni RCA Laboratories v Princetonu, New Jerseyju, kjer je delal od leta 1954 do leta 1957; in Varian Associates v Palo Altu v Kaliforniji, kjer je delal od leta 1959 do 1966 je služboval kot profesor fizike na Univerzi v Koloradu od leta 1968 do leta 1976. Leta 1976 je postal profesor za elektrotehniko in računalništvo na Univerzi v Kaliforniji v Santa Barbari.
dela

Kroemer je vključevala uporabo polprevodniških heterostrukture v elektronskih napravah. Te strukture so sestavljeni iz dveh ali več tankih plasti različnih polprevodnikov. Polprevodna je material, ki vodi (nosi) električni tok bolje kot pa izolator, kot je les ali steklo, vendar ne kot prevodnik, kot srebra ali bakra. V elektronski napravi, vsi sloji akta polprevodnikov heterostrukturna skupaj izvesti eno funkcijo, kot je krmiljenje toka električnega toka.

Leta 1957 je objavil prvo celotna predlog heterostrukturna tranzistor, ki prikazuje da bi lahko heterotransistor boljša od navadne tranzistor. Heterotransistors so se izkazali za koristne pri takih aplikacij kot so mobilni telefoni in satelitskih komunikacijskih naprav.

Leta 1963, Kroemer in Alferov, samostojno opravljanje dela, je predlagal, kako bi lahko polprevodniški heterostrukture uporablja v laserjih. Laserji, ki vsebujejo polprevodniške heterostrukture pošilja impulze svetlobe, ki nosijo sporočila prek optičnih vlaken v sodobnih telefonskih sistemov. Uporabljajo se tudi v kompaktni-predvajalnike, čitalci črtnih kod, laserski tiskalniki, in znanstvene instrumente.