Odsev zvoka se uporablja nekatere živali, predvsem netopirje in zobatih kitov, za echolocation-lociranje, in v nekaterih primerih ugotavljanju, objektov z občutkom sluha namesto vid. Netopirje in zobati kiti oddajajo rafali zvočnih frekvenc daleč presegajo zgornje meje človeškega sluha, visok kot 200.000 Hz v primeru kitov. Sliši se s so kratke valovne dolžine odraža tudi od zelo majhnih predmetov. Netopir lahko nezmotljivo najti in ujeti celo komarja v popolni temi. Sonar je umetna oblika echolocation.
Refrakcijske
Ko val prehaja iz enega materiala na drugega pod kotom, ponavadi spreminja hitrost, kar povzroča prednji val, da bend. Lomom zvoka je mogoče dokazati v laboratoriju za fiziko z uporabo balon-objektiva v obliki napolnjene z ogljikovim dioksidom, da bi zvočne valove s poudarkom.
Difrakcija
Ko zvočni valovi mimo okoli oviro ali skozi odprtino v oviro, rob ovire ali odprtine deluje kot sekundarni vir zvoka, pošilja valove z isto frekvenco in valovno dolžino (ampak nižje intenzivnosti) kot vir. Širjenje ven zvočnih valov iz sekundarnega vira se imenuje difrakcijska. Zaradi tega pojava se lahko zvok slišal okrog vogalov, kljub dejstvu, da zvočni valovi običajno potuje v ravni liniji.
Motnje
Ko valovi interakcijo, pride do motenj. Pri zvočnih valov je pojav mogoče najbolje razumeti z razmišljanjem v smislu kompresije in rarefactions dveh valovih, ko prispejo na neki točki. Ko so valovi v fazi, tako da njihovi kompresije in rarefactions sovpadajo, se medsebojno krepijo (konstruktivne interference). Ko so v fazi, tako da kompresije ene sovpadajo z rarefactions po drugi strani, se nagibajo k oslabijo ali celo ukiniti vsako drugo (destruktivno). Interakcija med valovi proizvaja nastalega val.
V dvoran, destruktivne interference med zvokom iz odra in zvok odbija od drugih delov dvorani lahko ustvarite mrtve točke, v kateri so tako obseg in jasnost zvoka slaba . Tak poseg je mogoče zmanjšati z uporabo materiale za absorpcijo zvoka na odbojnih površin. Po drugi strani pa lahko poseg izboljšati akustične lastnosti avditorija je. To se naredi z urejanjem odsevnih površinah na tak način, da se raven zvoka v prostoru, v katerem je občinstvo sedi dejansko povečala.
Motnje med dvema valovi skoraj vendar ne povsem enakih frekven