Proizvodni proces za mnoge sintetičnih goriv ustvarja proizvode, ki so bolj ali manj pripravljena za uporabo v motorjih in vozil. Proizvodnja Syncrude, na drugi strani pa ima za posledico sintetiziranega surove nafte, ki jo je treba še podrobneje za komercialno prodajajo, tako kot konvencionalne surove nafte. V svojem naravnem stanju, extra-težka nafta je v bistvu bolj viskozna oblika surove nafte. Če surovo teče kot voda teče potem ekstra težka olja, kot so medu. Da bi dobili ekstra težka olja v uporabno obliko, je običajno izpostavljena vročini in plinov, ki razgrajujejo ogljikovodike na tiste, ki jih lahko spali kot gorivo, in tistimi, ki ne morejo. To je podobno procesu rafiniranjem surove nafte v goriva, vendar dražje in zapleteno
7:. Gas-to-tekočine (GTL)
Proizvodnja plina-to-tekočine goriva (ali GTL) vključuje proces pretvorbe zemeljskega plina v tekočine, goriv na osnovi nafte. Za razliko od syncrudes, GTL izdelki so bližje končni fazi proizvodnje. Oni ne potrebujejo, ki se obdelujejo v rafineriji, preden se uporabijo kot gorivo. Najbolj razširjena metoda za pretvorbo plina v tekočih goriv je proces Fischer-Tropsch (sinteza FT) [vir: Energy Information Administration US]. V tem postopku se zemeljski plin v kombinaciji z zrakom in nato uvedemo v komori, skupaj s katalizatorjem, običajno spojine, ki vsebuje kobalta ali železa. Katalizator, skupaj z veliko količino toplote in tlaka, sproži kemično reakcijo, ki tvori verig ogljikovodikov. Nato se plin kondenzira v tekočini. Odvisno na kateri so dodani katalizatorji, so ustvarili različne strukture ogljikovodika. Sinteza FT lahko proizvajajo dizelska goriva, nafta (ki se lahko obdelujejo, da bi bencin) in industrijskih maziv. [Vir: Energy Administration Informacije US]
je proces GTL zlasti večinoma že uporablja za proizvodnjo dizelskega goriva, čeprav lahko proizvajajo tudi nafta. GTL, tako kot dru
