Pred industrijsko revolucijo, je oče že dolgo velja za primarni starš, An idealizirana kombinacija ponudnikom in intelektualne negovalec. To primitivno patriarhalni vzorec raztegne nazaj na stari Grki in Rimljani in je potekala bolj ali manj stabilna v nadaljnjih stoletjih, ojačane zaradi verskega nauka. Pravno in kulturno, so bili moški odobri nadzor nad svojimi ženami, otroci in zemljišč, privzeto pozicije moči z zakoni neposrednih coverture da zanikala pravice žene lastnine, do simbolnih-prestol kot foteljev, ki je postal sankcionirati sedež za očeta v začetku dokazala Ameriški hiše [vir: Mintz]. Poleg svojih bolj discipliniran dolžnosti predindustrijsko očetje Revolution vodijo tudi akademsko in verske vzgoje svojih otrok, in v primerih razveze zakonske zveze, sodniki skoraj povsod dodeli skrbništvo nad otrokom, da očete - pravno trend, ki bi sčasoma zaniha v prid matere [Larossa ].
Do sredine leta 1800, materinstva je postala cenjenih in hvaljeno starševsko funkcijo. Očetje garajo v industrijskih središčih zunaj doma utrdil svojo dolžnost zaposlitvenih prinaša domov slanino, medtem ko je otroški psihologi in publikacije žensk dneva vzvišeno vzgojo, ki je imelo vestno žene in matere v ponudbi. Čeprav je razlika med tako imenovanim dela žensk - kuhanje, čiščenje - in moških na delovnem mestu - kmetovanja, uporabo dela - je obstajala že prej, je geografska cepitev doma in na delovnem mestu uspešno promoviral vez mati-otrok kot temeljno staršev -child odnos. Burne prve polovice 20. stoletja, ki vrč skupaj z Great Depression, svetovne vojne in druge svetovne vojne, še dodatno oblikovani institucionalno očetovstva etos moškosti in moneymaking.
V zadnjih desetletjih so ameriške očete enkrat znašli na razpotju med delavcem in negovalec vlog, spodbujajo jih vzponom dopolnilni hranilca: delovno mamo. Čeprav je blizu druge svetovne vojne poslali veliko žensk nazaj domov iz svojih začasnih zaposlitev med vojno, ne bi ostal v kuhinji za dolgo. Od leta 1948 do leta 2001, stopnja mater, ki delajo izven doma podvojila, in od le