Feodor Lynen

LYNEN, Feodor (1911-1976) je bil nemški biokemik, ki je študiral, kako celice proizvajajo holesterola in lipidov, ki so maščobne snovi. Poskusi LYNEN razkrila vloge določenih encimov, ki so molekule, ki pospešijo kemične reakcije, ter vitamin biotin v nastanek lipidov. Za to delo je bila LYNEN prejel Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino 1964, ki ga delijo z Konrad Emil Bloch, nemško-rodil ameriški biokemik.

Feodor Felix Konrad LYNEN je bil rojen v Münchnu, v Nemčiji, na april 6, 1911, Wilhelm in Frieda Prym LYNEN. Njegov oče je bil profesor na Tehnični univerzi v Münchnu. LYNEN začel zanimati v kemiji, ko je njegov starejši brat namestili majhen laboratorij, v svojem domu.

Leta 1921, po zaključku svojega osnovnošolskega izobraževanja, LYNEN vstopil v šolo v Münchnu. Vpisal se je na Univerzi v Münchnu leta 1930 in študiral kemijo pod Heinrich Otto Wieland, dobitnik Nobelove nagrade leta 1927 v kemiji. Prejel je doktoriral diploma iz kemije leta 1937. LYNEN postal predavatelj na Univerzi v Münchnu leta 1942. Leta 1947 je postal izredni profesor in leta 1953 je bil imenovan za rednega profesorja. Leta 1954 je bil sprejet dodaten imenovanje za direktorja inštituta Maxa Plancka za mobilni kemijo, vodilnega raziskovalnega in izobraževalnega inštituta služijo znanstvenikom na področju biokemije in nadaljeval poučevanje na univerzi.

Najpomembnejša raziskovalna LYNEN je na Univerzi v Münchnu osredotočena na intermediarnega metabolizma, sintezo holesterola in maščobnih kislin biosintezo. Presnova vključuje vse kemične procese, s katerimi organizem pretvarja snovi in ​​energije v oblikah, ki se lahko uporabljajo. Presnova dobavlja zadevo-molekularna gradnike organizem potrebuje za rast novih tkiv. Ti gradniki morajo bodisi prihajajo iz razčlenitve molekul hrane, kot glukozo (sladkor) in maščobe, ali bodo zgradili od enostavnejših molekul v organizmu.

Holesterol je ena od najdemo v živalskih maščobnih snovi tkiva. Človeško telo proizvaja holesterol, vendar ta snov tudi vstopi v telo s hrano. Meso, jajčni rumenjak in mlečnih izdelkov, kot sta maslo in sir, vsebujejo holesterol. Takšne organe kot možgane in jetrih vsebujejo veliko holesterola. Holesterol je vrsta lipida, eden izmed razredov kemičnih spojin so bistvenega pomena za zdravje ljudi. To predstavlja pomemben del membrane vsake celice v telesu. Telo uporablja tudi holesterol za proizvodnjo vitamina

Page [1] [2]