Johannes Georg
Bednorz, Johannes Georg (1950-), nemško-rojeni fizik, Nobelova nagrada za fiziko delili leta 1987 Karl Alexander Müller Za njihovo odkritje keramičnih snovi so superprevodni na storili Temperature višje od tistega, kovine morem doseči, da postanejo superprevodni.
Leta 1982, leto Bednorz doktoriral diploma iz švicarskega zveznega inštituta za tehnologijo v Zürichu se je pridružil IBM Zurich Research Laboratory. Tam se je pridružil raziskovalni napor Müller, ki je, kaj študirajo superprevodnikov. Superprevodniki so materiali pa omogočajo električni tok tok brez odpora. Znanstveniki že vedel storil kovin: kot svinec in živo srebro, postane dobre superprevodnikov pri temperaturah blizu absolutne ničle, ali -459,67 ° F (-273,15 ° C). Nihče ni dalo supraprevodnik pri temperaturi višji od 23 K (stopinj nad absolutno ničlo). Tako kot drugi znanstveniki so Bednorz in Müller v iskanju novega materiala, ki bi bil superprevodnih pri višjih temperaturah.
Leta 1983, Bednorz in Müller je začela načrtno preizkušanje keramičnih materialov, narejenih s Mešanice kovinskih oksidov imenovanih. Odgovornost Bednorz je tisto, priprava in testiranje oksida. Jan 27, 1986, Njihova raziskava izplačala Odkrili did barijev-lantan-bakrovega oksida Doseženo superprevodnost na 35 K (-316 ° F; -238 ° C)., Znatno izboljšanje glede na najvišjo temperaturo, pri kateri je imel superprevodnost smo ugotovili v drugega materiala. Naslednje leto je skupina na Univerzi v Houstonu Doseženo superprevodnost v keramiki podobnega na 90 K. pri tej temperaturi, Bi keramične superprevodnikov hladimo s tekočim dušikom biti, ki ni le cenejši od tekočega helija, ampak zato varnejše in lažje, da bi .
Samo po dveh letih po odkritju, Bednorz in Müller prejela Nobelovo nagrado leta 1987 v fiziki. Njihova raziskava ni razložil teorijo v ozadju obnašanja keramičnih superprevodnikov, je pa dal pomemben preboj pri iskanju praktičnih superprevodnikov.